Slovenski pesnik, prevajalec, urednik, akademik in Prešernov nagrajenec.
Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah.
Eden najboljših slovenskih pesnikov, avtor ponarodele Nekoga moraš imeti rad, je bil rojen na Celjski cesti v Slovenskih Konjicah, tik ob starem trškem jedru. Tam je preživel svojih prvih 5 let, nato pa se vse do svoje smrti v rojstni kraj vračal. Bil je častni občan Občine Slovenske Konjice. Pri Radiu Rogla najdemo njegov kip, v preddverju medijske hiše pa Minattijevo knjigobežnico. V eni izmed kavarn v konjiškem Starem trgu ponujajo Minattijevo kavo.
Vrhunski košarkar in košarkarski trener.
Svoje otroštvo, mladostniška in prva košarkarska leta preživel v Slovenskih Konjicah.
Eden najboljših slovenskih košarkarjev je kariero začel v domačih Slovenskih Konjicah, kamor se še danes rad vrača. Pečat je pustil v ljubljanski Olimpiji in številnih evropskih klubih. Z jugoslovansko reprezentanco je osvajal olimpijske medalje ter svetovna in evropska prvenstva, s slovensko pa igral na prvih nastopih Slovenije na evropskih prvenstvih. Po koncu igralske je pričel z uspešno trenersko kariero. Treniral je več tujih klubov, do državnega prvaka je pripeljal domači klub Union Olimpija, v sezoni 2011/2012 pa postal najboljši trener evropskega pokala. Kot selektor slovenske reprezentance je že v svoji prvi sezoni igralce pripeljal do takrat največjega uspeha slovenske košarke, polfinale večjega košarkarskega turnirja.
Skrbnica kmetije Zajdenšek, zvezdnica resničnostnega šova in Kmetica leta 2017.
Požrtvovalna kmetica iz Boharine nad Zrečami.
Delavna kmetica skupaj z možem skrbi za kmetijo z ovcami in drugimi živalmi, veliko 21 hektarjev, ter kamnolom pohorskega skrilavca, peče pa tudi najbolj slasten in hrustljav sadni kruh iz krušne peči na Pohorju, ki nosi znak Okusi Rogle. Za Kmetico leta jo je leta 2017 izbrala Zveza kmetic Slovenije. Mnogi se je spomnijo s televizijskega šova Kmetija – nov začetek.
Ljudski pevec in igralec.
Vse življenje je preživel v idilični pohorski vasici Skomarje, kjer je pustil pesniški vpliv.
Sodobnik Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška se je rodil na Skomarju in tam preživel vse življenje. Prav pohorskemu življenju je posvetil velik del svojih duhovitih pesmi v domačem narečju, ki so izjemen spomenik takratnemu vsakdanjemu kmetstvu. Nemirnega duha je vandral po vsem Pohorju in Dravinjski dolini, največkrat oprtan s košem brez dna, ki je bil zanj tudi filozofsko simboličen. Pokopan je na pokopališču pri cerkvi sv. Lamberta na Skomarju.
Skrivnostna baronica, pisateljica, medij in začetnica spiritizma na Slovenskem.
Velik del predvsem ustvarjalnega življenja preživela v Slovenskih Konjicah.
Pionirka spiritizma in teozofije v Sloveniji in na Madžarskem, zdravilka in velika dobrotnica se je z možem, baronom Ödönom von Vayem preselila v dvorec v Slovenskih Konjicah, ki je še danes znan kot Baronvaj. Znana je bila po svojih mističnih sposobnostih, med drugim pogovarjanju z duhovi in medialnem pisanju, s katerim naj bi po nareku višje sile napisala izjemno knjigo Duh, sila, snov, ki je preplet zapisov o nastanku svetov in veličini Duha. Kljub protestantski veri je pokopana na konjiškem pokopališču.
Napredna in zavedna Slovenka, učiteljica, mladinska pesnica ter članica Osvobodilne fronte.
Rojena v Čadramu pri Oplotnici.
Izhajajoč iz učiteljske družine Ludvika Černeja je tudi sama postala učiteljica, ko je v Zagrebu z najboljšo oceno diplomirala iz pedagogike, psihologije in filozofije. Učila je v Grižah, Celju, Ormožu, Mariboru in Ljubljani. Bila je odlična mladinska pesnica, ki je ustvarila zbirke Metuljčki, Za vesele in žalostne čase, Kapljice in Sredi domovine. Kot članico Osvobodilne fronte so jo leta 1943 aretirali in odvedli v nemško taborišče v Ravensbrueck, kjer je maja 1944 zaradi izčrpanosti od težkega dela umrla. V osnovni šoli v Oplotnici še danes najdemo zapis o njej, vrezan z zlatimi črkami.
Znana profesorica, skrivoma tudi odlična pisateljica, pesnica in prevajalka.
Rojena na Prihovi med Oplotnico in Slovenskimi Konjicami, kjer je dolga leta poučevala slovenščino.
Profesorica, ki je na konjiški osnovni šoli desetletja učila slovenščino, je bila poznana številnim generacijam. Vse do njene smrti leta 2003 pa skoraj nihče ni vedel, kakšno zapuščino nam je dala. Prof. Serajnikova je namreč ves čas skrivoma ogromno objavljala, prevajala in pisala igre, zgodbe, kritične članke ter več kot 2000 pesmi, večinoma pod psevdonimom. Bila je tudi ena prvih prevajalk Alme M. Karlin. Del njenega ustvarjanja je sedaj objavljen v zborniku Tihe rože Zdenke Serajnik.
Futurist, raketni inženir ter pionir astronavtike in kozmonavtike.
Preko materinih korenin povezan z Vitanjem.
Vizionar, ki se je že v zgodnjem 20. stoletju ukvarjal z vesoljsko tehnologijo, po materini strani izhaja iz vitanjske rodbine Kokošinek. Njegov ded je bil krajevni sodnik (župan), ki se je kasneje preselil, a ohranjal stike z Vitanjem. Na pročelju njihove hiše, v današnji gostilni Rupnik, sta še vedno dedovi začetnici F. K. Ko je Herman imel komaj dve leti, mu je umrl oče, z materjo pa sta se za nekaj časa preselila v Vitanje. Njegova najznamenitejša ideja je bivalno kolo, ki si ga lahko ogledate v Centru Noordung. Pod psevdonimom Noordung je leta 1929 napisal knjigo Problem vožnje po Vesolju – Raketni motor, ki je predstavljala navdih sodobnim vesoljskim inženirjem pri razvoju tehnologij za potovanje v vesolje.
Slovenski esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik in pisatelj.
Rojen v starem trškem jedru Slovenskih Konjic.
Rudolfov oče je bil odličen zdravnik, znan daleč po Slovenskih Konjicah in njihovi okolici, ki je posedoval eno izmed trških hiš na vrhu prelepega konjiškega Starega trga, nasproti Cerkve sv. Jurija. Branko Rudolf je bil plodovit in kakovosten avtor, ki je objavljal v številnih revijah in publikacijah. Pisal je filozofska besedila in pesmi za odrasle, najbolj znan pa je prav po otroški literaturi. V zbirki otroških pesmi Zamorček in ladjica (1955) najdete skoraj ponarodelo Hudo mravljico, ki je bila kasneje tudi uglasbljena.
Akademski slikar, študentski Prešernov nagrajenec, novinar in boksar.
Ustvarjal na območju Turistične destinacije Rogla‒Pohorje.
Nadarjeni slikar je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri znanem profesorju Gabrielu Stupici, prejel pa je tudi študentsko Prešernovo nagrado. V mladosti je bil dvakrat slovenski prvak v boksu, kasneje pa selektor prve boksarske reprezentance v samostojni Sloveniji. Po njem je poimenovana nagrada za najboljšega tehničnega boksarja na tekmi za svetovni pokal Grand Prix Slovenske Konjice. Po Skumavcu nosijo ime Skumavčevi dnevi na Resniku – kolonija, ki jo je pomagal ustanoviti in prva štiri leta na njej tudi sodeloval. Prav na Resniku pa najdete tudi njegov kip.
Ilustratorka in oblikovalka.
Rojena Konjičanka, ki še vedno ustvarja v Slovenskih Konjicah.
Mojca Cerjak je Konjičanka, ki jo najbolje poznajo otroci. Kot izvrstna, večkrat nagrajena ilustratorka s prepoznavnimi likovnimi deli je namreč predvsem navdušila s srčnimi pastelnimi risbami in slikami, ki spremljajo pravljice, kot so Zvezdica Zaspanka Frana Milčinskega Ježka, Žogica Nogica, Deček in sonce ter številne druge. Prav z Zvezdico Zaspanko se je leta 1993 predstavila na bolonjskem sejmu otroške knjižne ilustracije. Diplomirala na Visoki šoli za uporabno umetnost na Dunaju.
