Turizem v številkah

PORABA VODE IN ENERGIJE ZELENIH NASTANITEV

Spodaj vam prikazujemo podatke porabe vode in energije naših ponudnikov z zelenim okoljskim znakom (Dvorec Trebnik – SOBE in Gostišče in prenočišče Smogavc), ki uspešno peljeta svojo zgodbo trajnostnega poslovanja.

Povprečna poraba na dan, na prebivalca v Sloveniji je:

  • 82 kWh elektrike,
  • 38 m3 vode, kar znaša 104 litre vode na prebivalca na dan.

Hoteli v povprečju porabijo trikrat več na prenočitev gosta. Iz spodnje tabele razberemo, da sta ponudnika, ki imata pridobljen zeleni okoljski znak, v svojem poslovanju bolj ekološko varčna, zato je tudi poraba vode in energije nižja od slovenskega povprečja. Z večanjem zasedenosti nastanitvenih ponudnikov je poslovanje še varčnejše in bolj smotrno, kar prispeva k dolgoročnim dobrim poslovnim rezultatom. Učinki predanosti k trajnostni naravnanosti nastanitvenega ponudika (ohranitvi ekosistemov za prihodnje generacije) so vsekakor vidni.

Spoštovani ponudniki, pridružite se uspešnemu trajnostnemu poslovanju. V Sloveniji trajnostna osveščenost potrošnikov raste. Trajnost je nekaj, o čemer se v Sloveniji pogovarjamo, a jo še vedno premalo izvajamo.

Čuvajmo okolje. Eno samo je. Poskrbimo torej, da naš planet lep tudi ostane. 

PORABA ENERGIJE: DVOREC TREBNIK - SOBE

 

Graf Trebnik poraba energije na prenočitev.PNGTabela Trebnik poraba energije na prenočitev.PNG

PORABA ENERGIJE: GOSTIŠČE SMOGAVC

Smogavc_poraba energije

PORABA VODE - DVOREC TREBNIK SOBE

 

Tabela Trebnik poraba vode na prenočitev.PNGGraf Trebnik poraba vode na prenočitev.PNG

 

KOMUNALNI ODPADKI 

 

Graf količina odpadkov na prebivalca v TDRP.PNGGraf nastali komunalni odpadki v TDRP.PNG

VIR: NIST, povzeto po SURS

Podatek za Slovenijo:

Graf količina odpadkov Slovenija

VIR: NIST, povzeto po SURS

Hvala, da skrbimo za varstvo narave in okolja. Planet nam bo hvaležen.

 

PRIHODI IN PRENOČITVE DOMAČIH IN TUJIH TURISTOV 

 

Tabela po prihodih in prenočitvah 

Tabela Prihodi turistov.PNGTabela Prenočitve turistov.PNG

Vir: NIST, povzeto po SURS

Trgi v letu 2024 po prihodih in prenočitvah

Trgi po prihodih.PNG

Trgi po prenočitvah.PNG

Vir: NIST, povzeto po SURS

 

Prihodi in prenočitve po mesecih - primerjava 2024 in 2025

V letu 2025 smo zaznali, da se je število prihodov v letu 2025 povečalo za 2,7 %. Povečale so se tudi prenočitve, za 0,8 %. Še vedno čutimo vpliv dveh glavnih sezon - zimske in poletne, zato bomo še več poudarka dajali na desezonalizaciji.

Graf Prenočitve turistov v letu 2024 in 2025 mesečno.PNGGraf Prihodi turistov v letu 2024 in 2025 mesečno.PNG

Vir: NIST, povzeto po SURS

STRUKTURA OBISKOVALCEV PO PRENOČITVAH IN PRIHODIH

Delež turistov domači/tuji

Po prihodih še vedno beležimo več domačih turistov, se pa je v letu 2025 povečalo tudi število tujih turistov, na 42,9%.

Delež domačituji 2024.PNGDelež domačituji 2025.PNG

Vir: NIST, povzeto po SURS

 Po prenočitvah pa je razlika dosti večja. Tako za leto 2025 kot leto 2024 je struktura enaka, 61 % prenočitev ustvarijo domači turisti, 39 % pa tuji turisti.  

Prenočitve domačituji 2024.PNG

Vir: NIST, povzeto po SURS

STATISTIKA DELOVNO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA V TURIZMU

Zaposleni v turizmu OECD in UN Tourism

Vir: NIST, povzeto po SURS

Metodološka pojasnila

Po metodologiji Svetovne turistične organizacije (UNWTO) se v turizem uvrščajo delovno aktivne osebe iz naslednjih dejavnosti (po Standardni klasifikaciji dejavnosti– SKD 2008):

  • Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov: I55.10;
  • Druge nastanitvene storitve: I55.20, I55.30, I55.90;
  • Strežba hrane in pijače: I56.10, I56.29, I56.30;
  • Prevoz potnikov: H49.10, H49.31, H49.32, H49.39, H50.10, H50.30, H51.10, N77.11;
  • Dejavnosti potovalnih agencij in druge z rezervacijami povezane dejavnosti: N79.11, N79.12, N79.90;
  • Druge turistične dejavnosti: R90.01, R90.02, R90.03, R91.02, R91.04, N77.21, R92.001, R93.11, R93.19, R93.21, R93.29.

Po metodologiji Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se v turizem uvrščajo delovno aktivne osebe iz naslednjih dejavnosti (SKD 2008):

  • Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov: I55.10, I55.20, I55.30, I55.90, L68.10, L68.20, L68.31, L68.32;
  • Strežba hrane in pijače: I56.10, I56.29, I56.30;
  • Prevoz potnikov: H49.10, H49.32, H49.39, H50.10, H50.30, H51.10;
  • Podporne storitve potniškega prometa: H52.21, H52.22, H52.23;
  • Najem transportne opreme: N77.11, N77.12;
  • Dejavnosti potovalnih agencij in druge z rezervacijami povezane dejavnosti: N79.11, N79.12, N79.90;
  • Kulturne dejavnosti: R90.01, R90.02, R90.03, R90.04, R91.02, R91.03, R91.04;
  • Športne in rekreacijske dejavnosti: N77.21, R92.00, R93.11, R93.13, R93.19, R93.21, R93.29.

Delovno aktivno prebivalstvo po: SKD dejavnost, leto, status zaposlitve.

Delovno aktivno prebivalstvo I Gostinstvo

Turizem multiplikativno vpliva na gospodarsko dejavnost v državi. Med drugim je pomembna gospodarska panoga z visokim potencialom razvoja in rasti zaradi:

  • pozitivnih učinkov, ki jih ustvarja;
  • povečanja gospodarske koristi;
  • in zaradi deleža zaposlenih v tej panogi.

Zaposlovanje v turistični panogi po SKD dejavnosti (I GOSTINSTVO) ponovno raste, kot je razvidno iz zgornjega grafa.

 

TRAJNOSTNA MOBILNOST

 

Julija 2024 je bila vzpostavljena nova redna avtobusna linija na Roglo podjetja Nomago, ki je omogočila, da javni dostop na Roglo ni bil več vezan le na poletni brezplačni destinacijski avtobus. Tako avtobus vozi na Roglo vsak dan večkrat.

Skupno število oseb, ki so v letu 2025 koristile avtobusni prevoz na Roglo: 14.336 (Vir: Nomago)

Največ potnikov je prevoz koristilo v najbolj obremenjenih mesecih - januarju, februarju in avgustu, kar je za destinacijo izjemnega pomena. Poleg tega, da se razbremeni promet, javni prevoz vpliva tudi na ostalo turistično infrastrukturo, kot so na primer parkirišča na Rogli. Tisti, ki koristijo javni prevoz, imajo dostop z mesta izstopa direktno na smučišče, obenem pa ostane večja možnost za parkirišče za tiste, ki na Rogli prenočijo.
Linija je privlačna tudi za smučarje, saj se prilagaja odprtju smučišča.