Pohorje je eno največjih in najbolj prepoznavnih gozdnatih območij v Sloveniji, ki se razprostira prek več občin in povezuje raznolike naravne ter kulturne krajine. Njegovi obsežni gozdovi, visoka barja, šotna jezera, travniki in tradicionalna naselja predstavljajo izjemno naravno in kulturno dediščino, ki jo domačini soustvarjajo in ohranjajo že stoletja.
To območje ni pomembno le zaradi svoje biotske raznovrstnosti, temveč tudi zaradi ljudi, ki na Pohorju živijo, delajo in razvijajo trajnostni turizem, gozdarstvo, kmetijstvo ter rekreacijske dejavnosti. Pohorje je prostor številnih interesov, zato njegovo dolgoročno ohranjanje zahteva sodelovanje različnih deležnikov – lokalnih skupnosti, razvojnih agencij, naravovarstvenih organizacij, turističnih destinacij, lastnikov zemljišč, gospodarstva in prebivalcev.
Prav zaradi te raznolikosti je zgodba o ustanavljanju Regijskega parka Pohorje tako edinstvena. Namesto da bi bila pobuda rezultat enega samega akterja, temelji na skupni viziji prihodnosti območja. Proces je združil več občin (Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju, Ruše, Slovenska Bistrica) in številne partnerje (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Lokalno turistično organizacijo Rogla-Zreče, Razvojni informacijski center Slovenska Bistrica, Regionalna razvojna agencija Koroška, Regionalna razvojna agencija Podravje-Maribor, Zavod za gozdove Slovenija, Ministrstvo za naravne vire in prostor), ki so prepoznali, da lahko le s sodelovanjem učinkovito varujejo naravne vrednote Pohorja ter hkrati ustvarjajo nove priložnosti za trajnostni razvoj.
Ta zgodba lahko nastane le na Pohorju – območju, kjer narava ne pozna občinskih meja, kjer so skupne vrednote močnejše od posameznih interesov in kjer povezovanje predstavlja ključ do ohranjanja ene najpomembnejših slovenskih krajin za prihodnje generacije.
Vizija Regijskega parka Pohorje je bila zagotoviti dolgoročno ohranjanje ene najpomembnejših slovenskih naravnih krajin ter hkrati ustvariti pogoje za trajnostni razvoj območja. Cilj ni bil le zaščititi izjemne naravne vrednote Pohorja, temveč vzpostaviti trajen sistem sodelovanja, ki bi usklajeval varstvo narave, razvoj lokalnih skupnosti, trajnostni turizem, gospodarstvo in izobraževanje.
Pobuda je izhajala iz skupnega spoznanja, da prihodnost Pohorja zahteva celovit pristop. Območje obsega dragocene habitate, Natura 2000 območja, ogrožene rastlinske in živalske vrste, visoka barja, gozdove in vodne vire, ki predstavljajo naravno dediščino nacionalnega pomena. Hkrati pa je Pohorje ena najpomembnejših turističnih destinacij v Sloveniji, ki privablja obiskovalce skozi vse leto zaradi svojih naravnih znamenitosti, pohodniških in kolesarskih poti, zimskih športov ter pristnih doživetij v naravi.
Naraščajoč obisk je prinesel nove razvojne priložnosti za lokalne skupnosti, hkrati pa tudi potrebo po odgovornem upravljanju prostora. Partnerji so prepoznali, da je dolgoročna konkurenčnost destinacije neposredno odvisna od ohranjene narave in kakovostnega življenjskega okolja za prebivalce. Zato je bila ena ključnih ambicij ustanovitve Regijskega parka Pohorje razvoj trajnostnega turizma, ki obiskovalcem omogoča doživljanje naravnih vrednot Pohorja, obenem pa zmanjšuje pritiske na občutljive ekosisteme.
Prve korake k uresničitvi te vizije so naredili občine Zreče, Vitanje, Mislinje, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica skupaj z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, razvojnimi institucijami in turističnimi organizacijami. Povezovalo jih je prepričanje, da lahko le s skupnim upravljanjem učinkovito ohranijo naravne vrednote Pohorja ter ustvarijo temelje za odgovoren razvoj turizma in drugih dejavnosti.
Vrhunec teh prizadevanj je bil dosežen maja 2024 z uradno ustanovitvijo Regijskega parka Pohorje. Posebnost pobude je v njenem modelu upravljanja, ki temelji na partnerstvu med državo, občinami, razvojnimi institucijami, turističnimi organizacijami, lokalnim prebivalstvom in drugimi deležniki. S tem je bil ustvarjen okvir, ki omogoča usklajeno upravljanje naravne dediščine in razvoj trajnostnih turističnih produktov, temelječih na avtentičnosti, spoštovanju narave in vključevanju lokalnih skupnosti.
Vizija Regijskega parka Pohorje tako presega tradicionalno razumevanje zavarovanih območij. Park ni zgolj orodje za varovanje narave, temveč tudi platforma za razvoj trajnostnega turizma in krepitev lokalne identitete. V središču te vizije je prepričanje, da so sodelovanje, skupna odgovornost in usklajeno upravljanje ključni za dolgoročno ohranitev Pohorja ter njegovo prepoznavnost kot zelene in trajnostne destinacije prihodnosti.
Ustanovitev Regijskega parka Pohorje predstavlja zgodovinski mejnik za eno najdragocenejših naravnih območij v Sloveniji. Prvič so se šest občin, država, naravovarstvene institucije, razvojne organizacije, turistični deležniki in lokalne skupnosti povezali v skupnem okviru za varovanje in upravljanje območja kot enotne krajine.
Eden najpomembnejših dosežkov je vzpostavitev dolgoročnega modela upravljanja, ki temelji na sodelovanju šestih občin, štirih regionalnih razvojnih institucij in državnih naravovarstvenih organov. To partnerstvo je zagotovilo stabilno financiranje in usklajeno upravljanje ter ustvarilo trdne temelje za prihodnji razvoj parka.
Foto: Jošt Gantar
Ena največjih lekcij pri ustanavljanju Regijskega parka Pohorje je, da se uspešno varovanje narave in trajnostni razvoj začneta z zaupanjem. Ko danes pogledamo nazaj, ugotavljamo, da največji izziv ni bil varovanje narave samo po sebi, temveč povezovanje ljudi z različnimi pogledi, odgovornostmi in pričakovanji.
Ustanovitev Regijskega parka Pohorje je sprožila spremembe, ki segajo daleč preko meja zavarovanega območja. Kar se je začelo kot skupno prizadevanje za varovanje narave, se je razvilo v platformo za dolgoročno sodelovanje, inovacije in trajnostni razvoj celotnega območja Pohorja.
Pomemben vpliv je opazen tudi na področju lokalne identitete. Ustanovitev parka je okrepila občutek pripadnosti in ponosa med prebivalci. Vse več ljudi Pohorje dojema ne le kot skupek občin, turističnih središč, gozdov in naravnih znamenitosti, temveč kot skupno krajino s skupnimi vrednotami in skupno prihodnostjo.
Tudi obiskovalci danes doživljajo Pohorje drugače. S pomočjo interpretacije, izobraževalnih vsebin in odgovorno zasnovanih turističnih doživetij bolje razumejo pomen naravnega okolja, ki ga obiskujejo, ter svojo vlogo pri njegovem ohranjanju. Trajnostni turizem tako postaja pomembno orodje za povezovanje ljudi z naravo in lokalnimi skupnostmi.
Zgodba Pohorja se še vedno piše. Park je mlad, vendar so bili postavljeni trdni temelji za prihodnost, v kateri se varovanje narave, dobrobit lokalnih skupnosti in trajnostni turizem medsebojno dopolnjujejo in krepijo. Z vključevanjem novih generacij prebivalcev, obiskovalcev in partnerjev bo skupna vizija, ki je park ustvarila, še naprej rasla in se razvijala.