Rogla–Pohorje kot primer dobre prakse na sejmu AGRA 2026

26. avg. 2026
Gozd ni več samo prostor, v katerega gost odide na sprehod. Postaja pomemben del turističnega produkta, identitete destinacije in razvoja ponudbe prihodnosti. To je bilo eno ključnih sporočil strokovnega dogodka na letošnjem sejmu AGRA, kjer je bila med primeri dobrih praks predstavljena tudi destinacija Rogla–Pohorje.

V okviru 64. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA je potekal strokovni dogodek »Gozdno bogastvo – gospodarska priložnost (Les in trajnostni turizem kot priložnost za razvoj podeželja)«, ki so ga pripravili Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, Slovenska turistična organizacija (STO) in SPIRIT Slovenija.

V ospredju je bilo povezovanje gozda, lesa, rokodelske dediščine in trajnostnega turizma kot razvojne priložnosti za slovensko podeželje, lokalne skupnosti in ustvarjanje višje dodane vrednosti. Uradna objava STO med predstavljene primere dobrih praks izrecno uvršča tudi turistične produkte destinacije Rogla–Pohorje, povezane z gozdom in lesom.

Rogla–Pohorje kot primer dobre prakse

Na strokovnem dogodku je direktor LTO Rogla–Zreče Domen Vogelsang predstavil destinacijo Rogla–Pohorje kot primer dobre prakse ter predstavil, kako destinacija in ponudniki v destinaciji les vključujejo v svojo ponudbo.

Pri tem ne gre zgolj za uporabo lesa kot gradbenega materiala, temveč za njegovo vključevanje v objekte, infrastrukturo, turistične produkte in doživetja. Les je lahko del identitete prostora, zgodbe ponudnika in celotne izkušnje gosta.

Kot konkreten primer je bila predstavljena tudi Pot med krošnjami Pohorje, ki povezuje naravno okolje, leseno infrastrukturo, doživetje in interpretacijo gozda. STO jo v svoji objavi izpostavlja kot enega od turističnih produktov destinacije, povezanih z gozdom in lesom.

Gozd kot priložnost za razvoj ponudbe

Ena pomembnejših ugotovitev dogodka je, da imata gozd in les potencial za razvoj zelenih, butičnih turističnih doživetij z višjo dodano vrednostjo.

To je pomembno tudi za ponudnike v destinaciji Rogla–Pohorje. Gostje vse bolj iščejo avtentičnost, stik z lokalnim okoljem, kakovost bivanja in doživetja, ki jim omogočajo odmik od vsakodnevnega tempa. Gozd pri tem ponuja izjemno osnovo za razvoj novih vsebin – od doživetij v naravi in interpretacije gozda do gozdne terapije, wellbeing ponudbe, lesenih nastanitev, rokodelstva in drugih produktov.

Narava zato za Rogla–Pohorje ni samo konkurenčna prednost danes, ampak razvojna priložnost za prihodnja leta.

Od posameznih ponudnikov do skupne zgodbe

Pomemben del strokovne razprave je bil namenjen tudi povezovanju. Sogovorniki so poudarili, da lahko največjo dodano vrednost ustvarimo takrat, ko se povezujejo turizem, gospodarstvo, arhitektura, lesarstvo, rokodelstvo, lokalne skupnosti in drugi deležniki.

Izpostavljena je bila tudi potreba po krepitvi lokalnih dobavnih verig, večji uporabi slovenskega lesa ter spodbujanju podjetništva in novih poslovnih modelov na podeželju.

To je pomemben razmislek tudi za našo destinacijo: kako lahko obstoječe znanje, naravne vire in ponudbo posameznih ponudnikov še bolje povežemo v celovita, avtentična in tržno zanimiva doživetja Rogla–Pohorje.

Poleg predstavitve Rogla–Pohorje smo prisluhnili tudi drugim zanimivim sogovornikom in primerom dobrih praks. Predstavljene so bile zgodbe Panonske vasi, doživetja Oglar za en dan ter ponudba destinacije Kočevsko, med drugim doživetje Skrivnostni gozd Slovenije in Festival lesa. Dogodek se je zaključil z okroglo mizo o povezljivosti gozda, lesa in turizma.

Rogla–Pohorje tudi na razstavnih prostorih

Na skupnem razstavnem prostoru Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, STO in SPIRIT Slovenija so obiskovalci spoznavali trajnostne turistične produkte, inovativne rešitve in zgodbe slovenskega podeželja, povezane z gozdom, lesom in rokodelsko dediščino.

Svojo ponudbo je predstavljala tudi Pot med krošnjami Pohorje, ki je obiskovalcem približala doživetje pohorskega gozda visoko med krošnjami. Dodatna animacija je bila tudi prikupna veverica Emilija, ki je sejemsko dogajanje popestrila s svojo prisotnostjo, obiskovalci pa so se lahko preizkusili tudi v kolesu sreče.

Poleg tega smo na stojnici Skupnosti naravnih parkov Slovenije predstavljali Regijski park Pohorje. Na skupnem razstavnem prostoru se je poleg nas predstavljal tudi Park Radensko polje.

Udeležba na sejmu AGRA je bila tako več kot predstavitev destinacije. Bila je priložnost za izmenjavo znanja, povezovanje s ključnimi deležniki slovenskega turizma ter razmislek o tem, kako lahko naravne in lokalne danosti še bolje pretvorimo v kakovostno turistično ponudbo.

Sporočilo strokovnega dogodka je za Rogla–Pohorje pomembno: gozd, les in narava niso zgolj del naše identitete, ampak so lahko temelj za razvoj novih, zelenih, butičnih in doživljajskih produktov z višjo dodano vrednostjo.