Turistična destinacija Rogla–Pohorje je v prvi polovici leta 2026 zabeležila pozitivne rezultate. Med januarjem in junijem je bilo ustvarjenih 44.594 prihodov (+5,2 %) in 153.379 prenočitev (+2,5 %) v primerjavi z enakim obdobjem lani. Številke potrjujejo stabilno in zmerno rast turističnega obiska, kar je dobra osnova za nadaljnji razvoj destinacije.
V prvih treh mesecih leta je bilo ustvarjenih kar 107.997 prenočitev, kar predstavlja 70,4 % vseh prenočitev v prvi polovici leta. To jasno kaže, da je destinacija še vedno močno odvisna od zimske sezone in smučarskega turizma na Rogli. Podobno velja tudi za prihode, saj je bilo v obdobju januar–marec realiziranih več kot dve tretjini vseh prihodov prve polovice leta.
Pred destinacijo je sicer še drugi tradicionalni vrh obiska v juliju in avgustu, ko obisk temelji predvsem na poletnih aktivnostih, pohodništvu, kolesarjenju in oddihu v naravi. Prav ta dva izrazita sezonska vrhova – zimski in poletni – opozarjata na potrebo po nadaljnjem razvoju ponudbe v preostalem delu leta.
Za dolgoročno konkurenčnost destinacije bo ključno ustvarjati privlačne razloge za obisk tudi spomladi in jeseni. Razvoj novih doživetij, wellbeing produktov, aktivnih počitnic, kulinaričnih dogodkov, prireditev in programov, povezanih z naravo ter dobrim počutjem, lahko pomembno prispeva k bolj enakomerni razporeditvi turističnega obiska skozi vse leto.
DOMAČI GOSTJE OSTAJAJO TEMELJ, TUJIH OBISKOVALCEV JE VSE VEČ
Domači gostje še naprej predstavljajo večino turističnega obiska. V prvi polovici leta so ustvarili 56,9 % vseh prihodov in 60,6 % vseh prenočitev, vendar se nadaljuje tudi rast tujih trgov.
Med tujimi trgi izstopajo (odstotki rasti prihodov glede na leto 2025):
- Madžarska (+13,2 %),
- Nemčija (+9,4 %),
- Hrvaška (+5 %),
- Italija, kjer obisk ostaja na ravni lanskega leta (-0,1 %).
Obisk po posameznih trgih potrjuje tudi različne potovalne navade. Madžarski, hrvaški in italijanski gostje destinacijo večinoma obiskujejo v zimskem obdobju zaradi smučarske ponudbe, medtem ko nemški gostje pogosteje prihajajo v poznejših mesecih leta, ko iščejo aktivni oddih v naravi, pohodništvo in druge poletne oziroma pred- in posezonske vsebine.
Povprečna doba bivanja znaša 3,4 dneva, kar kaže, da destinacija ohranja značaj večdnevnega oddiha in ne le kratkih obiskov.
POGLED NAPREJ
Rezultati prve polovice leta potrjujejo, da destinacija Rogla–Pohorje ohranja pozitiven trend rasti in je vse bolj prepoznavna slovenska destinacija za aktivno preživljanje počitnic.
Destinacija Rogla–Pohorje razvoj usmerja v krepitev sodelovanja med ponudniki ter oblikovanje kakovostne, povezane in trajnostne turistične ponudbe. V ospredju je vzpostavitev destinacijske kartice ugodnosti, ki bo gostom omogočala dodatne ugodnosti pri koriščenju storitev, hkrati pa bo povezovala turistične ponudnike in spodbujala sodelovanje znotraj destinacije.
Pomemben korak predstavlja tudi vzpostavitev enotnega Outdoor centra v Termah Zreče, kjer bodo gostom na enem mestu na voljo informacije, izposoja opreme in rezervacije doživetij tudi v času, ko je Turistično-informacijski center Zreče zaprt. S tem želimo izboljšati dostopnost storitev in gostom omogočiti še boljšo uporabniško izkušnjo.
Hkrati se destinacija intenzivno pripravlja na razvoj nove tematske usmeritve Zdravje in dobro počutje (Wellbeing). Naravne danosti Pohorja, bogata tradicija zdraviliškega turizma, aktivna doživetja v naravi ter vedno večje povpraševanje po celostnem dobrem počutju predstavljajo odlično izhodišče, da se Rogla–Pohorje v prihodnjih letih uveljavi kot ena vodilnih slovenskih wellbeing destinacij.
Pri vseh razvojnih projektih destinacija izhaja iz načela, da je zadovoljen domačin najboljši ambasador turizma. Zato so številni projekti namenjeni najprej izboljšanju kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Storitve, infrastruktura in doživetja, ki jih z veseljem uporabljajo domačini, ustvarjajo pristna in kakovostna doživetja tudi za obiskovalce.
Razvoj destinacije Rogla–Pohorje temelji na odgovornem in trajnostnem upravljanju, povezovanju lokalnih deležnikov ter ustvarjanju dolgoročne dodane vrednosti za prebivalce, turistično gospodarstvo in obiskovalce. Prav v sodelovanju, inovativnosti in skrbi za kakovost bivanja destinacija vidi temelje svojega prihodnjega razvoja.