Kje si pa ti bila? Od zadnjega bloga je preteklo, priznam, preveč časa. Poletje pač. En vikend ni bil prost. Ampak moram povedat, da sem bila na Rogli večkrat kot moj izbranec v dveh letih. Ja tako pač je. Že dva meseca se sicer dogovarjava, da ga bom JAZ, priseljenka, peljala na Lovrenška jezera, a so pač tedni in vikendi tako natrpani, da bo mogoče najina skupna pot do Lovrenških ostala na programu za naslednje leto.
Zdaj sem bila tudi nekje, kjer še ni bil nikoli. Tokrat pod Pohorjem.
Bil je navaden torek. Lep, sončen, septembrski torek, v tednu preden sem šla na dopust. Kar je pomenilo, da sem mogla še vse urediti, a vseeno sem imela srečo, da sta me direktor in sodelavka vzela s seboj na sestanek v Oplotnico.
''Veš, lahko bi šla ti z nami, nisi še bila. Pa lahko bi malo pofotkala Partovec!''
Na fotografijah na trdem disku je Partovec meni izgledal kot ful velik kal nekje v Beli krajini. Kal se je včasih uporabljal za napajanje živine, če so kmeti le imeli srečo so bili narejeni naravno, saj je plast ilovice zadrževala vodo na izredno kraškem površju. Ko smo prišli do Partovca je bilo to večje kot kal. Wooow. To je celo jezero. To ni kal. In ta mala hiška na robu – naša Ema bi rekla, da tukaj živi Muca Copatarica in bi se skrila izza nog.
Hiška je obnovljena prek projekta, ki ga je sofinancirala Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ja, to sem izvedela na poti do Partovca.
In kar je najboljše, zdaj imajo domačini in turisti prostor za druženja, izobraževanje in rekreacijo - za vse generacije. V hiški je poleg prostora z dvema mizama za delovne sestanke, delavnice, izobraževanja, tudi kuhinja, v zgornjem nadstropju pa so štiri ležišča.
Taka delovna vikendica je – ko se moraš fizično odmaknit, da razmisliš o novem projektu, da na plano rukne kreativnost, ko ti nihče ne reče (že petič v roku osmih delovnih ur): ''Eeej sej vem, da maš fuul svojega dela, ampak, a mi lahko poveš kako se naredi oglas? Pliiiiiz''
Tu je tišina. Slišijo se le stopinje po makadamski poti, ker se je en domačin ravno odpravil na sprehod s psom.
Jaz grem tudi. Stopila sem iz hiške direktno v gozd. A si lahko to predstavljaš? Pod hiško se nahaja še ena dolga miza s klopmi in pogledom na jezero.
Na prvem delu jezera so pomoli – in iz vsakega je neverjeten pogled na hiško. Rekla bi da je pravljično, pa se mi zdi ta beseda preveč pocukrana. Lepo je. Zeleno je jezero. Zelen je (še vedno) gozd. Zeleno fasado na hiški umirja svetla, naravna barva desk na balkonu. Mir je, ker ljudje enostavno ne vedo, da je Oplotnica pravzaprav en zelo lušten kraj.
Pot je ravna, krožna. Iz makedama te pot zapelje v naraven drevored, mimo močvirja, nekaj klopc, da si lahko spočiješ misli. Noge ne, ker, bodimo iskreni, več prehodiš ko greš po mleko v Lidl.
Naenkrat se znajdeš sredi gozda. Čeprav je bila ura 10 zjutraj je bil gozd temen, slišalo pa se je samo nekaj ptičev, ki niso bili navdušeni nad kaljenjem jutranjega zena.
Ob potki te spremljajo učne table. Na njih je QR koda, ki te pelje na spletno stran Rogla-Pohorje in tam sta glavni dve faci Sala in Mandi. Sala in Mandi sta dva močerada in ne slovenska rapperja v kariernem vzponu. Učita te o skrivnostih vode in življenja v njej, gozda in spoštovanja narave. Pri eni izmed tabel sem našla lupino školjke, ki je prej živela v vodi.
Naenkrat se sliši pljusk. Je bil sestanek tako slab?
Potem še en pljusk. Iz goščave se počasi, pri klopci dveh src, odpre spet pogled na jezerce. Ozrem se proti njemu in vidim veliko ribo, ki je skočila ven. Spet pljusk. To je ta pljusk. Očitno sestanek mirno poteka.
Turistična destinacija Partovec je vsekakor točka komor se bom še vrnila in pripeljala – saj veš koga. Mojega domačina. Sploh pa ker vem, da se bo zaradi projekta, ki je zdaj v III. fazi, Patrovec oživel, in se razvijal v točko, ki bo poleg Oplotniškega Vintgarja in Lesjakove kave v pohorskem kamnu, ena od must see točk.
A te zanima kava v pohorskem kamnu?
Samo fotko bom tu pustila – ker pač moraš priti in naročiti kavo v Magdalenci– in verjemi – vse kolegice ti bodo lajkale story.
Se beremo naslednjič.
*Blog je nastal v sklopu projekta: "Ureditev turistične destinacije- III. faza." Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
