Saj vemo, kaj ti roji po glavi. Kako bo Evropa rešila želve in svet s papirnatimi slamicami, ki se razmočijo že ko samo čujejo besedo VODA, med tem ko drugi brcajo in ovijajo naš planet v več in več plastike?
Ampak glej, niso samo papirnate slamice tiste, ki lahko rešijo svet pred globalnim segrevanjem in omilijo podnebne spremembe. Jaz in ti lahko pomagava planetu vsak dan – doma, in tudi ko greva na počitnice v drugo destinacijo.
Če si si za svoj pobeg iz betonske džungle izbral hribčke in svež zrak v destinaciji Rogla-Pohorje, potem pozorno beri, kako lahko vplivaš na podnebne spremembe pri nas.
Manj snežnih padavin: Rogla je priljubljena zimska destinacija za smučarje, vendar postaja zimska sezona zaradi vse manjših količin snega krajša in nepredvidljiva, kar lahko vpliva na kakovost smučarskih razmer in turizem.
Foto: UI
Ampak – dobro je, da lahko destinacijo Rogla-Pohorje obiščeš skozi vse leto. Dobesedno – od januarja do januarja ali od decembra do decembra – kakor ti je ljubše. Tudi če ni snega, lahko gor na Rogli nagradiš svoja pljuča s svežim gorskim zrakom. Gozdovi Pohorja so ena velika čistilna naprava za naš zrak in tvoj dihalni sistem, v Hotelu Natura in v Termah Zreče pa lahko v Spa-jih in Wellnesih nagradiš še svoje telo z masažo, kožo s termalno izvirsko vodo in kakšno parno savno. Svoje mentalno stanje pa lahko izboljšaš s ... no, samim bivanjem pri nas in izklopom telefona.
In veš kako pomagaš ti? Pridi na Roglo trajnostno – na vrh z avtobusom. In če si kolesar z vrhunsko kondicijo se pripelji na vrh s kolesom.
“Ampak jaz bom prišel z avtom, ne morem drugače, zato tukaj ne morem pomagat!”
O lahko, lahko. Svoj ogljični odtis lahko izničiš! Naša zelena destinacija je razmišljala korak pred tabo. Pazi to! Kupiš tako luštno, elegantno zapestnico Treeclet (ki je mimogrede slovenski izdelek), izničiš svoj ogljični odtis, mi pa s tvojim denarjem zasadimo do 5 dreves in tako izničimo ogljični odtis in dolgoročno pomagamo našemu planetu.
“Če pa imate reko tukaj, ni še presahnila. Lovrenška jezera so tudi še mokra. In ko se peljem na Roglo skos neki potoček vidim. Oplotniški vintgar tudi še teče. Kaj bluzite?”
FOTO: Dan Briški
A se res mora zgodit, da Dravinja presahne? Lovrenška jezera so dejansko odvisna od količine padavin. Suša ne vpliva samo na vodostaj rek in potokov, ampak močno vpliva na sama tla. Za posledicami suše najbolj trpijo naši kmetje, ki so odvisni od rodovitnosti in vlažnosti prsti. Če v zemlji ni vode, so tudi drevesa oslabljena, lahko vnetljiva in na tapeti bolezni in škodljivcev.
Torej, kaj lahko narediva midva, da Lovrenška jezera ne postanejo tla Marsa?
Varčuj z vodo in zapiraj pipo, da ne teče brez veze. Tudi hotelske oziroma apartmajske brisače ne potrebujejo vsakodnevne menjave, ker verjamem, da nisi pujs. Manjkrat bodo tvoji gostitelji prali čiste brisače, več vode bomo vsi skupaj prišparai. Simpl ko pasulj. Tudi ko si umivaš zobe ali se miliš - zapri vodo. Če ti je tako všeč šum vode, se raje odpravi k Dravinji, Partovec, v park v Oplotnici, Oplotniški vintgar, ali se usedeš na teraso Gorske reke.
Slovenija je ena redkih držav, ki ima pitno vodo, in ima pravico do pitne vode vpisano celo v ustavi! Srečo imava, veš, ti in jaz, da jo lahko kjerkoli v natočiva v stekleničko za večkratno uporabo!
Aja, še to: med vročinskim valom se iz mest odpravi v višave. Sredi poletja je na Rogli hladneje kot v dolini, vsekakor pa se opremi s kremo za sončenje in s pokrivalom ter obvezno tisto stekleničko o kateri sva prej govorila!
Tako kot ti, tudi rastline in lisice bežijo pred vročino vse višje. Naj bo še tako lepa rožica na Pohorju, prosim te ne utrgaj jo. Nikoli ne veš ali je zadnja. Želimo si ohranjati vrste naših rastlinic, rožic in živalic. Kaj lahko narediva midva?
FOTO: Domen Hohler
Smeti, ki jih prineseva s sabo – odneseva s sabo. Tudi čigumi, ki ga žvečiš že tako dolgo, da te grabi krč v čeljusti. Izpljuni v robček, ne v najbližji grm. Hodi po označenih poteh, ker roko na srce – ne samo, da boš potacal vse, gladko se boš izgubil v gozdovih Pohorja. Potem pa le - srečno stari!
Tukaj samo ena stvar: Če si na Rogli in se bliža nevihta: BEŽI DOL!
Foto: UI
Nevihte v visokogorju pogosto nastanejo zelo hitro, še posebej v toplem delu dneva, ko se zrak močno segreje. Lahko prinesejo kratkotrajne, a zelo močne padavine, ki povzročajo hudourniške odtoke in erozijo tal. Nevarnost udarov strele je večja, zlasti na odprtih površinah in grebenih. Če te dobi nevihta, poišči zaprto zatočišče. Koča - če je odprta, je super. Ne skrivaj se pod smrekami, ker se lahko zlomijo.
Kaj lahko narediva midva se sprašuješ zdaj že sam? To, kar sva obdelala že prej.
Pusti nevihto, da mine. Ta čas se odpravi v zaprte prostore in RAZIŠČI.
